Cetirinaeset godini...
A taa nok ne mozam da ja zaboravam...Se sekavam kako vcera da se slucilo...


-Taa se razbudi rano nautro od eden nezen baknez...i edno pismo koesto dadilkata ja drzesev race i sakse da i ja procita...
Go otvori plikot...I gi procita slednive recenici:
"Ti si mojata gordost,ne zaboravaj deka sekogas ke bidam so tebe"...
"se sekavas vo bolnica koga ti kazuvav deka angelite me cekaat?
Dojde vremeto i me zemaa so niv, no mojata dusa ostana so tebe...
So ljubov,
Tvojata mamicka"


Znaese kutroto dete...znaese deka ke se sluci toa...
No zosto tolku brzo???Zosto koga najvise sakase da ja cuvstvuva pregratkata na svoite roditeli???

...Ili angelite ne ja slusaa,ili nejkea da i odgovorat na toa...

Devojceto odednas pocna da vika:

"Ja vidov,ja vidov mama,taa navistina e so angelite"-se obrati kon staratelot-
"gospodine ke me nosite li i mene tamu?"
Staratelot so oci polni so solzi ja pregrna svojata "kerka"..."Mama e gore so anglite,a ti si tuka so nas...
Nie ke te cuvame tuka a mama ke ti cuva mesto do angelite"...
Sepak deteto nisto ne svati...
Svati deka mama e so angelite,no ne svati sto barase tamu megu nepoznati...

Pominaa mnogu godini...devojceto ziveese dobro so svoeto "semejstvo"...
No nikogas ne gi trgna ocite od vratata...Sekoj den nadezta tatko i da i cestita rodenden sekoj den rastese i pak umirase...

Zivotot prodolzuva...
A Moni,iako veke vozrasna i svestna na nekoi nesta,ne ja gubi nadezta deka vistinskiot tatko ke se vrati da gi rece zborovite:
"Prosti,kerko,sto te ostaviv koga najmnogu ti trebav"...i da ja cuvstvuva pregratkata i lubovta sto nikogas ja nemase...

Based on a True Story...